Sterilizacija psice (kirurška odstranitev rodil) je poseg s katerim trajno preprečimo gonitvene cikle in nezaželeno brejost pri psicah. Poleg tega so pomembni tudi zdravstveni vidiki, saj sterilizirane psice kasneje v življenju nimajo težav z navidezno brejostjo, z gnojnim vnetjem maternice ter rakavimi tvorbami na jajčnikih in maternici. Zgodnja sterilizacija (pred spolno zrelostjo oz. prvo gonitvijo) popolnoma prepreči razvoj tumorjev na mlečni žlezi. Zato je najbolje, da se poseg opravi pri šestih mesecih starosti, sicer pa kadarkoli kasneje ko se žival ne goni.


Kirurški poseg poteka neboleče v splošni inhalacijski anesteziji ob neprestanem nadzoru življenjskih funkcij (nasičenost krvi s kisikom, telesna temperatura, pulz, dihanje, po potrebi EKG, itd.). Psički praviloma odstranimo jajčnike in maternico, na željo skrbnika pa lahko ravnamo tudi drugače (odstranimo le jajčnike ali jih celo samo podvežemo, če na maternici ne opazimo nobenih sprememb).
Kirurška rana trebušne votline je dolga le nekaj centimetrov in običajno zašita z resorbtivnim šivalnim materialom, tako da šivov ni potrebno odstranjevati.


Psico po operaciji namestimo v bolniško kletko, kjer nadzorujemo prebujanje, življenjske funkcije, po potrebi ogrevamo ter dajemo sredstva proti bolečinam. Žival nosi zaščitni ovratnik še en teden po operaciji.

Navodila o perioperativni negi živali  več




 

Ko se psica prebudi, lahko odide v domačo oskrbo. Praviloma je to še isti dan.
Po sterilizaciji se psica več ne goni. Pri manj aktivnih in požrešnih psičkah je potrebna pozornost pri prehrani. Le pri redkih so pojavi izrazitejša rasti dlake (španjeli, setri). Še redkeje pa se pojavi nehotno uhajanje urina, kar pa se da preprečevati z zdravili ali operativno (colposuspenzija).
Večina skrbnikov operiranih psičk opaža, da postanejo bolj navezane in čuječe.



Kastracija psa (kirurška odstranitev mod) je operativni poseg s katerim trajno preprečimo oploditveno sposobnost psa. Poleg preprečevanja neželenih mladičev, vedenjskih težav (tuljenje, uhajanje, agresija do psov,...) zaradi gonečih se psic in agresivnega obnašanja do ljudi, pa kastracija prevenira nastanek bolezni prostate in cirkumanalnih žlez. Pse kastriramo od šestega meseca starosti dalje.


Kirurški poseg poteka neboleče v splošni inhalacijski anesteziji ob neprestanem nadzoru življenjskih funkcij (nasičenost krvi s kisikom, telesna temperatura, pulz, dihanje, po potrebi EKG, itd.). Kirurška rana tik pred mošnjo je dolga le nekaj centimetrov in običajno zašita z resorbtivnim šivalnim materialom, tako da šivov ni potrebno odstranjevati.


Psa po operaciji namestimo v bolniško kletko, kjer nadzorujemo prebujanje, življenjske funkcije, po potrebi ogrevamo ter dajemo sredstva proti bolečinam. Živali nosi zaščitni ovratnik še en teden po operaciji.
Ko se pes prebudi, lahko odide v domačo oskrbo. Praviloma je to še isti dan.
S pravočasno kastracijo spolnega nagona pri psu ni več, če pa jo opravimo v starosti, se lahko nagon delno ohrani. Pri manj aktivnih in požrešnih psih je potrebna pozornost pri prehrani. Le redki so pojavi izrazitejše rasti dlake (španjeli, setri).


Večina skrbnikov kastriranih psov opaža, da postanejo bolj navezani na lastnika, se držijo doma in so manj agresivni.